Grega, kako si sploh začel svojo nogometno pot in kdo te je pri tem najbolj spodbujal?
Nogometno pot sem začel v Gančanih v domačem klubu, zanj pa me je sprva navdušil ati potem pa še bratranci, ki prav tako trenirajo nogomet.
Kdaj si začutil, da te nogomet resnično “potegne” in da želiš napredovati na višji nivo?
Že kot otroka me je zelo zanimala žoga in brcanje nje ter sem že v zgodnjih letih ugotovil, da je to pravi šport, ki me resnično veseli.
Lani ste s šolo postali državni prvaki v malem nogometu – kako se spominjaš tega uspeha?
Skozi vse stopnje smo se zanesljivo prebili in rasli iz tekme v tekmo, zmagovali smo pa predvsem, zato ker smo dihali kot eno in vsi strmeli k enakemu cilju. Najlepši trenutek je bil finale in njegova zmaga, za njegovo ne pozabnost pa so poskrbeli naši navijači, ki so nas prišli spodbujat.
Veljaš za odličnega učenca. Kako ti uspeva usklajevati šolske obveznosti in zahtevne nogometne treninge?
Zelo je zahtevno usklajevati nogomet in šolo, potrebno pa je biti predvsem zelo dobro organiziran z razporeditvijo časa učenja in potem je vse mogoče.
Kaj te je prepričalo, da si nadaljeval šolanje na Ekonomski gimnaziji?
Za vpis na Ekonomsko športno gimnazijo me je predvsem prepričalo to, da imamo zraven navadnih predmetov tudi strokovne predmete in pa tudi zato da imamo učni program prilagojen glede na šport.
Letos si se uvrstil na državno prvenstvo v logiki in osvojil srebrno medaljo – nam lahko opišeš to izkušnjo?
Na šolskem tekmovanju sem dosegel najboljši rezultat in se nato prebil na državni tekmovanje, ki je potekalo v Ljubljani tam pa po svojih najboljših močeh poskušal dobiti čim več točk in kar se da najboljše priznanje.
Lansko sezono si igral v prvi slovenski ligi U-15 za NŠ Muro. Kaj si tam pridobil in kako te je ta izkušnja oblikovala kot igralca?
Pridobil sem predvsem to da se je treba boriti na vsakem treningu, biti potrpežljiv in počakati na svojo priložnost ter jo izkoristiti, dobil sem pa tudi več mirnosti, ko imam v posesti žoge.
Letos si se vrnil v matično nogometno šolo. Kaj je bil razlog za povratek?
Predvsem želja po tem da klub vrnemo tja kamor spada in to je vrh slovenskega nogometa ter ker menim da je to pravo okolje za razvoj mladih nogometašev in za moj napredek.
Kako bi opisal razliko med igranjem v NŠ Mura in v tvoji trenutni ekipi U-17?
V obeh klubih je zelo velika konkurenca med enakovrednimi igralci je pa v beltinski večje medsebojno spoštovanje.
Kakšna je tvoja vloga v sedanji ekipi?
Moja vloga v ekipi je predvsem združevati napad in obrambo ter spravljati soigralce v položaj za zadetek ter na ta način pomagati ekipi do zmage.
Vaša ekipa je trenutno vodilna v ligi MNZ. Kaj je po tvojem mnenju ključ do vašega uspeha?
Spoštovanje trenerja in soigralcev, profesionalen odnos in trdo delo na treningih, povezanost ekipe na igrišču in izven njega, strmenje k preboju v 2.SKL.
Kakšne so glavne razlike med ligo U-15 in U-17, tako na fizičnem kot taktičnem nivoju?
Fizični nivo je v ligi u-17 zelo višji, prav tako pa je potrebna boljša taktična priprava na tekmo.
Kako močno vas motivira cilj uvrstitve v 2. SKL?
Zelo, saj hočemo vrniti klub tja kamor spada, želimo pa tudi igranja v višjem rangu tekmovanja in težjih tekem skozi celo sezono.
Na katerih nogometnih elementih trenutno največ delaš, da izboljšaš svojo igro?
Predvsem na hitrosti, fizični moči in tehničnemu znanju, kjer lahko zelo napredujem.
Kateri igralec (slovenski ali svetovni) te najbolj navdihuje in zakaj?
Med slovenskimi me Svit Sešlar med svetovnimi pa Vitinha. Predvsem me navdušujeta zaradi narekovanja tempa igre, odločnosti, tehničnega obvladanja žoge in sloga igranja.
Kakšni so tvoji dolgoročni cilji – tako v nogometu kot v šoli?
Kot nogometaš si želim preboja med člane pri Beltincih, potem pa igrati na čim višjem nivoju morda se preizkusiti tudi v tujini. V šolanju pa želim najprej dokončati Ekonomsko športno gimnazijo, potem pa se vpisati na želen študij in ga tudi končati.
Kako vidiš svojo pot v prihodnjih nekaj letih? Morda sanjaš o igranju v višjih ligah ali reprezentanci?
Najprej se želim prebiti med mladince in tam postati eden ključnih igralcev, potem pa se prebiti v Beltinci še do članske ekipe, nadalje pa igrati na čim višjem nivoju, morda tudi v tujini.
Kaj bi sporočil mladim igralcem, ki si želijo podobne poti?
Moje sporočilo mlajšim je, da naj uživajo v vsakem trenutku, trdo delajo na vsakem treningu, spoštujejo vse ljudi v športu in izven njega, vztrajajo tudi v težkih trenutkih in upajo sanjati.
Kako pomembna je podpora družine, trenerjev in soigralcev pri tvoji športni zgodbi?
Podpora družine, trenerja in soigralcev je zelo pomembna saj ti da tisto dodatno motivacijo in samozavest, da vsak trenutek daš na igrišču vse od sebe in da se niti za trenutek ne ustrašiš nasprotnika.
https://svet24.si/lokalno/pomurje/sport/nogomet/os-beltinci-nogometni-turnir-drzavni-prvaki-1820158